Gasilske počitnice v Pacugu

V ponedeljek, dne 20. avgusta 2012, se je deset članov pionirjev PGD Repnje-Dobruša in devet članov pionirjev PGD Vodice odpravilo na 6 dnevno počitnikovanje v otroško letovišče Pacug. Spremljali smo jih po dva mentorja iz enega in drugega društva. Okrog 9.20 ure zjutraj smo se odpeljali z zbirnega mesta, potem ko smo vsaj 15 minut čakali Vodičane. Na poti smo se enkrat ustavili na postajališču Ravbarkomanda in tako prispeli v Pacug ob približno 11.20 uri. Nastanili smo se v lepo hiško z dvema ločenima sobama in v eno razvrstili dekleta ter v drugo fante. Za mentorje pa je bilo poskrbljeno eno nadstropje višje. Ob 12h nas je čakalo kosilo v tamkajšni jedilnici. Pričakale so nas tudi tri simpatične strežnice, da so na naše mize prinašale hrano, saj jo je bilo pri naših dveh očitno vedno premalo… Končno smo se po kosilu lahko ohladili v ravno prav toplem morju, kjer smo preživeli čas vse do 18.45, ko se je oglasil zvonec za večerjo.

Prvi večer smo preživeli v dobri družbi drug drugega in ga popestrili z igranjem družabnih iger, gledanjem utrinkov, nekateri pa smo odšli tudi na nočno kopanje. Po 23 uri je v Pacugu zavladala tišina.

Torek je bil nov dan. In kaj je boljšega kot začeti dan z jutranjo telovadbo? Ob prijetnih zvokih Tanje Žagar smo mentorji prebudili mladino, se vsi skupaj razgibali in odtekli krog po Pacugu. Lačni zajtrka, smo se potem zbrali pred jedilnico, pojedli kar smo lahko in odšli plavati.

Na žalost je že prvi dan ena članica PGD Vodice zbolela in se tako v torek dopoldne vrnila domov. Ostali smo dan preživeli na plaži vse do večera, ko je bil v načrtu ples, organiziran s strani animatorjev tamkajšnih kolonij. Dekleta so se urejala, fantje pa so do začetka igrali nogomet. Na plesu smo se eni bolj, drugi manj, zabavali cel večer. Animatorji so nas naučili tudi koreografije nekaterih pesmi ter nas povabili da zaplešemo na pesem ”Gasilci smo in pogasimo vse kar je v ognju..” Dan se je prevesil v noč, ples se je bližal koncu, glasba je potihnila, z njo pa tudi otroški glasovi.

Na prelepo sredino jutro smo ob 7 uri zjutraj speče gasilke in gasilce zbudili in jih motivirali s tekmovanjem. Skupina, ki bo pred hiško prej pripravljena na telovadbo, bo tekla manj. Fantje so se zbrali hitreje, zato so se dekleta pri teku morala potruditi malo bolj. Po zajtrku smo se odpravili na kopanje. Kot prejšni dan je sledilo kosilo potem pa igre, nogomet ali počitek, saj so se od 12 do 16 ure v morju pojavile tudi kakšne meduze. Zato smo gasilci izkoristili priložnost in pokazali ostalim  otrokom iz kolonij kaj pravzaprav gasilci, poleg gašenja požarov, še počnemo. Mentor Jaka si je nadel intervencijsko obleko, terprikazal uporabo izolirnega dihalnega aparata. Razložil je za kakšne stvari se uporablja določeno orodje. Otroci pa so demonstrirali kako poteka tekmovanje z vedrovko.

Popoldne je minilo kot bi mignil. Tako smo se proti večeru odločili za nekoliko daljši sprehod do Portoroža. Ob obali smo pešačili do Strunjana, mimo avtokampa, skozi 550m dolg tunel po imenu Valeta do centra Portoroža. Tam smo si privoščili slasten sladoled in se potem počasi vrnili nazaj domov. Pot je otroke kar utrudila, zato kasneje s spanjem ni bilo problemov.

V četrtek smo se zbudili v vetrovno jutro. Zato smo se za jutranjo telovadbo odpravili le na kratek sprehod. Po zajtrku se je vreme že umirilo in je spet posijalo sonce. Odšli smo na plažo in zaplavali v še vedno malo valovitem morju. Po kosilu, ko morje ni najbolj primerno za plavanje, smo se odpravili v Piran. Hodili smo ob plaži po zelo urejeni potki, mimo Piranske cerkve, do  centra, kjer se je nahajal akvarij Aquarium. V njem smo si ogledali veliko različnih vrst rib, morskih rastlin in si kupili kakšen spominček.

Nato smo se posedli ob Tartinijevem trgu, pomalicali in pisali razglednice staršem in sorodnikom. Zadovoljni z ogledom in iztekom popoldneva smo se vrnili domov. Čakal nas je še večer malih talentov na »Y faktorju«. Videli smo vse od smešnih žirantov, plesa, petja, do različnih akrobacij in dramskih prizorov. Sami smo plesali ob pesmi ”Mi gremo pa na morje” in zasedli odlično tretje mesto.

Na koncu smo še skupaj zaplesali in se potem vsi odpravili spat. No skoraj vsi. Štirje repenjski gasilci so imeli očitno še preveč energije, zato so jo pač potrošili s korakanjem po nogometnem igrišču…

Petkovo jutro.  Zaradi nemira v fantovski sobi večer prej, so se ta dan ti lahko izkazali pri teku po Pacugu, dekleta pa so se razveselila jutranjega kopanja. Okrog 10. ure so se nam pri kopanju pridružili še trije člani PGD Repnje-Dobruša in sicer Tilen Hočevar, Roman Baliž ter Tone Jerman. Skupaj smo kosili in plavali vse do 14. ure. Takrat pa so nastopile delavnice. Za  havajsko zabavo, ki je sledila zvečer smo si punce izdelovale krilca, fantje pa zapestnice.

Ob 16.00 pa smo že bili zmenjeni za srečanje s poklicnimi gasilci na koprski brigadi. Razkazali so nam svoja vozila, imajo jih približno 18, opremo, raznorazno orodjo s katerimi pomagajo ljudem, ki potrebujejo njihovo pomoč,  ter nam demonstrirali spust po stebru ob zvoku alarma.

Po zanimivem ogledu smo se vrnili domov in se s svojimi izdelki pripravili na pravo havajsko zabavo, ki je trajala vse do pol enajste ure ponoči. Ob koncu dneva smo prav vsi z veseljem utonili v globok spanec.

Kot bi mignil je minilo pet dni in že je napočila sobota, dan odhoda. Za otroke smo pripravili (ne)prijetno presenečenje. Skoraj vsi zbrani pred hiško, pripravljeni na telovadbo, ob nenadnem hladnem curku vode iz brentače začnejo kričati. Eni se zatečejo za varne zidove svojih sob drugi le dovolj daleč, da jih voda ne doseže. Po zaslugi Tilna in Toneta so otroci za dobro jutro dobili hladen tuš. Tako smo suhi mentorji ter vsa dekleta in fantje na pol mokri tekli do obale, poskakali v morje in plavali do boj in nazaj. Po zajtrku so se otroci sami odločili ali bodo plavali ali igrali igre in spakirali stvari. Tako so  tisto dopoldne eni bolj, drugi manj, še zadnjič plavali, se potapljali, skakali in predvsem tunkali mentorje. Po kosilu je bilo potrebno spakirati še stvari, ki jih prej nismo uspeli, potem pa smo čakali prevoz kolegov iz društva Bukovica-Utik. Vsaka dobra stvar se enkrat konča in tako so se tudi naše počitnice. Poslovili smo se od ostalih animatorjev in strežnic in se odpeljali proti Repnjam.

Teden je bil prežet s smehom, veselimi obrazi, hudomušnimi nasmeški ob vsaki še tako majhni neumnosti, spoznavanjem in druženjem, občasno tudi z domotožjem in nejevoljo, sploh ob zgodnjih urah. Vendar se je iztekel v čudovito izkušnjo, ki je mentorici iz PGD Repnje-Dobruša ne bova pozabili in upava, da je ne bodo niti naši mladi gasilci.

 

Urška Jerman in Nika Hočevar

 

Obsežna fotogalerija celotnega tedna